Šćedro je gotovo ne poseljen otok izjemne lepote, stoji komaj 2700 metrov od južne obale otoka Hvara, južno od Zavale. Ima dve globoki in zaščiteni uvali, ki sta imeli zelo pomembni vlogi v zgodovini ladjedelništva na Jadranu, zaradi svoje zaščitniške kvalitete (štedri na staro Slavonskem pomeni velikodušen, od tod tudi ime Šćedro). Po statutu iz leta 1331., otok je bil občinsko lastništvo ter je bil namenjen paši živine.
Šćedro ponuja prijetne sprehode, dobro kopanje ter prelepe razglede, še prav posebej na njegovi zahodni strani kjer ponuja pregled na hvarski planinski greben, še prav posebej lep pri sončnem zahodu. Najvišji vrh na Šćedru je komaj 110 metrov na morsko gladino. Podnebje je blažje kot na otoku Hvaru, zahvaljujoč nočnim rosam, tukaj so v preteklosti uspevala pšenica, o čem priča plug iz Šćedru, ki je danes v Etnografskem muzej v Stari Gradu.
Stoletja je otok bil poraščen z gozdovi. Posebno lep je borov gozd na vzhodnem delu otoka. Na področju Stare Stine je še vidna stara kava, iz katere so izkopavali mavec za ureditev baročnih kapelic v hvarski katedrali. Zgodovinski spomeniki otočka so dobro ohranjeni, Iliriski stečak impozantnih mer ter ostanki dominikanskega samostana in cerkev Sv. Marije Velikodušne, imenovane po imenu otoka, iz leta 1465.