Biograd - Turistični vodnik

Biograd je pristanišče ter pomembno turistično mesto, 29 km južno od Zadra ter 44 km severno od Šibenika. Številna naselja vključno z mestom Biograd se nahajajo na relativno nizki, lahko dostopni obali Zadrskega obalnega pasu. Mesto leži na majhnem rtu, ki zapira atraktiven zaliv Bošana. Malo bolj južno pa se nahaja drugi zaliv, Soline, z veliko peščeno plažo.
Okoliško področje je obilno z gostim borovim gozdom. Navedeni gozdovi kot tudi ostala mediteranska vegetacija, prostrane peščene plaže (Soline, Crvena Luka), ugodna klima, mnogi slikoviti otoki ter otočki blizu obale, ter široko Vransko jezero (ribolov, lov perjadi) so pripomogli da se Biograd razvije v zelo pomembno turistično destinacijo.
Danes primarno turistično, v zgodovini pa je Biograd imel zelo pomembno vlogo v hrvaški zgodovini. Narejen in utrjen v IX. in X. stoletju na majhnem polotoku. Od samega osnutka je pripadal hrvaški etnološki in kulturni osnovi. Biograd je bil sedišče področja Sidro, v XI. stoletju pa je postal rezidenca hrvaškega kralja Petra Kremišira IV ter središče škofije. V tem času je zgrajen moški in ženski benediktinski samostan ter gimnazija za duhovnike.
Biograd je bil popolnoma uničen od strani benečanske flote leta 1225. Njegovi stanovalci so zbežali na otoke ter mesta Skradin i Šibenik. Benediktinski menihi so se preselili v Tkon na bližnji otok Pašman, nune v Zadar, škof pa v Skradin. Hrvaška prestolnica je ostala v ruševinah. Nikoli prej ni povrnila staro slavo, ker je za časa benečanske uprave bila mejna točka proti Turkom. Ostanki srednjeveških zgradb pa so raziskani kot arheološka področja od nacionalne pomembnosti.
Nedaleč od Biograda se nahaja Vransko jezero, ki je pravzaprav poplavljeno kraško polje. Za časa rimskega imperija je mesto Zadar od tukaj dobivalo vodo preko akvadukta. Vransko jezero je danes znano kot orintološki rezervat številnih vrst močvirnih ptic. Nedavno je razglašen za naravni park.